Pašništvo na Krvavcu

Ime Krvavec je nastal po ljudskem izročilu iz besede krvav iz časa Turških upadov na območju Slovenije. Pripoved pravi, da so jih pod določeno pretvezo,ko je bila gosta megla,Bda se ni videlo ničesar spravili v Kokrške stene. Tako naj bi nastalo ime Krvavec (po preliti krvi).

Krvavec je bil pred začetkom razvoja žičničarstva in smučišč visokogorska planina, ki je v poletnih mesecih služila paši živine. To so omogočale naravne »luže«, v katerih se je zadrževala voda: to je bila voda za napajanje živine.

Razvoj rekreacijsko turističnega centra Krvavec z izgradnjo žičnic in smučišč je prinesel tudi razvoj planine. Zgrajena je bila cesta, ki omogoča lažji dostop do planine. Napeljana je bila pitna voda za živino z napajalnimi koriti, in pitna voda do pastirskih koč. Napeljana je bila tudi elektrika.

Nekaj članov pašnih skupnosti, predvsem mlajši kmetje iz Ambroža, vidijo svoj obstoj in napredek v razvoju turizma na območju Krvavca, ker jim planinska paša omogoča pogoje za ekološko kmetovanje, za katerega se jih vedno več navdušuje.

 

Pašna skupnost Jezerca

Pašna skupnost Jezerca je pašna skupnost na območju Krvavca. Njeno območje je južno pobočje Krvavca od zahoda Kokrških sten in vzhoda začetka doline Korošice. Ime planine Jezerca je nastalo zaradi določenih jezer, ki so bila na območju Šavrovce.  Po ljudskih pripovedkah naj bi, zaradi govedi, ki bi naj se utopila, v vodo vrgli živo srebro in s tem so jezera presahnela. Vendar je na območju Jezerc še vedno nekaj jezer, ki so služila napajanju živine.

Nastanek te pašne skupnosti sega daleč nazaj v 19.stoletje. Ta zemljišča so pripadala izključno kmetom iz vasi Sv. Ambrož. Prvi uradni zaznamek se v zemljiški knjigi omenja leta 1889, ko je bila pod vl.št. 269 k.o. Šenturška Gora vknjižena lastninska pravica na ime petih posestnikov iz vasi Sv. Ambroža. Leta 1912 pa je prišlo do prodaje in do novih članov iz vasi Šentlenart in Praprotno – Zakal, s tem se je število lastnikov povečalo na osem. Pozneje, po II. svetovni vojni, pa se je število lastnikov povečalo na današnjih deset. Vseh deset članov ima 129 deležev. Planina obsega 161 ha, pase pa se na cca. 140 ha. Planina Jezerca tako danes prepase 150 glav goveje živine. V času pašne sezone na planini prebiva nekaj pastirjev, ki predelujejo mleko in skrbijo za živino.

 

Pašna skupnost Kriška planina

Pašna skupnost Kriška planina je pašna skupnost na območju Krvavca. Njeno območje je severno pobočje Krvavca; t.j. območje Kriške planine in planine Koren, skupaj se območje  Pašne skupnosti Kriška planina razprostira na 350 ha, od tega se pase na 150 ha. Pašniki so razdeljeni na posamezne oddelke: Dou, Blek, Vrh Krvavca, Njivice, Zvoh.

Planina je bila pred sedanjimi lastniki last Kriških grofov iz vasi Križa pri Kamniku. Od tod tudi ime Kriška planina. Planina je bila kupljena leta 1921 za 160 glav živine.

Danes pašno skupnost Kriška planina sestavlja 36 članov, od katerih jih približno 20 redno pase živino na planini. Na planini se letno pase okoli 200 glav živine od sredine junija do sredine septembra.

 

cookieassistant.com