Zdravilna zelišča

NAVADNI RMAN

Achillea millefolium

 

Rman je trajnica. Raste po poteh, travnikih, suhih pašnikih, poljih. Uspeva od nižin, pa vse do 1700 m nadmorske višine. Zraste od 10 do 80 cm visoko. Ima  drobne, bele ali rožnate cvete. Cvete od junija pa vse do oktobra. 

V zdravilne namene nabiramo nadzemne dele rastline v času cvetenja.  

Rman deluje protivnetno. Ustavlja krvavitve in deluje celilno tako notranje kot zunanje. Grenčine vzpodbujajo tek, pospešuje izločanje žolča in prebavnih sokov v želodcu. Povečuje potenje, izločanje seča in znižuje telesno temperaturo. Vsebuje protialergijske snovi. Uporablja se za čiščenje krvi, zniževanje krvnega tlaka. Pomaga pri možganski in koronarni trombozi povezani z zvišanim tlakom. Izboljšuje prekrvavitev ven in utrjuje vene pri krčnih žilah. Deluje kot pomirjevalo in uspavalo, podaljša učinke tovrstnim zdravilom, kot tudi zdravilom proti epilepsiji.

 

SULIČASTI TRPOTEC

Plantago lanceolata

 

Je  trajnica,sestavljeno iz listne rozete in pokončnega stebla. Listi so ozki, oblikovani suličasto in ošiljeno. Steblo zraste do pol metra. Uspeva v peščeno-ilovnatih tleh z zadosti vlage in organskih snovi. 

V zdravilne namene uporabljamo liste, ki jih porežemo preden zel požene cvetno steblo.

Učinkovine trpotca delujejo predvsem kot zdravilo pri boleznih dihal. Lajšajo izkašljevanje in zmanjšajo draženje vnetih sluznic. Vsebuje tudi snovi, ki delujejo kot antibiotik ter tako pomagajo tudi pri vročinskih pljučnih in bronhialnih boleznih.

Čisti kri in pospešuje prebavo, pomaga pri hemeroidih (mehča blato). Blaži tegobe vnete črevesne in trebušne slinavke.

Zunanje se uporablja tudi za celjenje ran in ustavljanje krvavitev. Svež sok trpotca je primeren za zdravljenje oteklin, pikov žuželk, kot tudi pri vnetjih ušes.

 

VELIKI TRPOTEC

Veliki trpotec raste po slabih travnikih, ob poteh, od nižin do planin. Cvete od maja do septembra. Nabiramo liste in semena.

Ta trpotec uporabljamo bolj za obloge, suličastega pa za plučne in druge notranje bolezni. Kot obkladek iz svežih listov služi dobro, tak obkladek dobro zdravi otekla kurja očesa, pik čebel in os. Obnese se pri golenskih razjedah in raku na ustnicah.

Obloga listov hladi pekoče in utrujene moge. Trpotčevo seme preprečuje nastanek peska in kamnov v ledvicah in mehurju.

 

NAVADNA SMREKA

Picea abies

 

Je vitko, do 50 m visoko enodomno drevo (spomladi se razvijejo na istem drevesu ženski in moški cvetovi) z rdečkasto rjavim, luskasto razpokanim lubjem in z veliko stožčasto krošnjo, ki ima posebno v spodnjem delu mično povešene veje. Drevo cveti od maja do junija. Navadna smreka raste po iglastih in mešanih gozdovih od nižine pa vse do zgornje gozdne meje.

Zgodaj spomladi nabiramo mlade brstiče – poganjke, ki imajo vonj po smoli in balzamu ter so grenkega in ostrega okusa. Poleti nabiramo dorasle iglice, predvsem pa smolo.

Kot sveže poganjke nekaterih iglavcev uporabljamo tudi sveže brste smreke v obliki prelitka (infuza) pri prehladih, kašlju in gripoznih stanjih, kljub temu da se del vitamina C uniči v infuzu, se s pridom uporablja pri spomladanski utrujenosti, krvavenju dlesni in za čiščenje krvi ter pri revmatičnih težavah. Zunanje se uporabljajo vršički kot dodatek kopelim, ker pospešujejo celjenje ran, dražijo kožo (pospešujejo prekrvavitev) in dajejo prijeten vonj

 

BADELJ

(Silybum marianum)

 

Je eden najlepših in največjih osatov. Uporabljamo predvsem seme, pa tudi liste, steblo in koreniko. Liste nabiramo maja in junija, seme od junija do oktobra, korenike pa kopljemo spomladi.

Zdravi okvaro jeter, vzpodbuja delovanje in pospešuje njihovo obnovo (zlatenica, kronična vnetja, zamaščenost, ciroza jeter,);

Bolezni žolča, žolčni kamni;

Ščiti telo (ledvice, jetra, možgane) pred toksini, nevtralizira težke kovine. Uporablja se pri zastrupitvah z gobami in pri kačjih ugrizih. Menstrualne težave; stimulira delovanje srca; rakava obolenja (zavira rast tumorjev); zdravljenje HIV

 

ŠENTJANŽEVKA

Hypericum perforatum

 

Je grmičasta trajnica, ki zraste 30 do 90 cm visoko. Grmički se razrastejo v premeru do 30 cm.  Cveti od junija do septembra.

Najlažje jo najdemo na gozdnih posekah, ob robovih gozdov, na travnikih, goljavah. Uspeva tako na prakameninah, kot tudi na apnenih tleh.

Uporabljamo cvetove, ki jih nabiramo, kakor hitro se odprejo ali zelišče s cvetom, tako da žanjemo s približno 25 cm zelenja.

Čaj iz listov in cvetov deluje protidepresivno, pomaga pri histerijah, potrtosti, glavobolih in nespečnosti, zdravi kri, ledvice, mehur, zasluzenje pljuč. Zunanja uporaba šentjanževke je najbolj pogosta: olje, kreme in drugi pripravki se z veliko uspeha uporabljajo pri opeklinah, oteklinah, oparinah, pri oskrbi manjših ran, udarnin in zvinov, z masažo in vtiranjem lajša težave pri revmi in protinu, dobro se obnese pri masaži hrbtenice, obrabljenih vretencih in sklepih, lajša težave pri pikih žuželk, starejšim ljudem se svetuje vtiranje pri drhtečih udih.

 

MATERINA DUŠICA (TIMIJAN)

Thymus vulgaris

 

Je večletna zelnata rastlina. Raste kot polgrmiček, najpogosteje pa v obliki blazinic ali preprog. Visoka je do 30 cm. Cveti od maja do septembra. Raste na suhih in sončnih mestih, travnikih, vrtovih, gozdnih goličavah, nabrežinah.

Je učinkovito sredstvo za vnetja prsnega koša, kot so bronhitis, oslovski kašelj in vnetje poprsnice; poparek lahko jemljemo pri blažjih vnetjih grla in prsnega koša, sveže liste pa žvečimo za pomoč pri vnetem grlu, preprečuje krče pri boleznih želodca in črevesja, odganja črevesne zajedavce in rahlo pomirja, pospešuje potenje in rahlo odvaja vodo iz telesa, pri notranji in zunanji uporabi učinkuje antiseptično, raziskave kažejo, da naj bi materina dušica in njeno eterično olje krepila telesne funkcije in upočasnjevala staranje, blaži pike žuželk, pomaga tudi pri krastah, atletskem stopalu, glivičnih okužbah, garjah in ušeh.

 

ISLANDSKI LIŠAJ

Cetraria Islandica

 

Na Islandskem raste lišaj v nižinah, pri nas in v srednji Evropi pa po planinah. Čas nabiranja je zgodaj spomladi in jeseni. Uporabna je vsa rastlina.

V zeliščarski medicini velja za sredstvo za umirjanje napetosti v želodcu in odpravljanje oblog sluzi, lajša izkašljevanje; sodi tudi med sestavine zdravil za kašelj, vlaži notranje telesne površine, preprečuje slabost in bruhanje, v zdravilstvu ga predpisujejo za zdravljenje gastritisa, slabe prebave z bruhanjem, prehlada in bronhitisa, deluje kot blažilno in čistilno sredstvo pri tvorih, mozoljih, aknah in ranah.

 

DOBRA MISEL

Origanum vulgare

 

Je trajnica visoka od 35 do 75 cm. Cveti od julija do septembra.

Uporabljamo cvetoče zelišče, ki ga nabiramo od julija do septembra.

Spada med zdravilne rastline z izrazito blagim učinkom, uravnava delovanje želodca, jeter in izločanje žolča, blaži krče želodca in ustavlja driske, učinkuje protivnetno in rahlo razkužuje, krepi delovanje notranjih organov in živčevja ter pomirja, pospeši potenje, priporočajo jo za umirjanje močnega, krčevitega kašlja, pogosto je sestavina tako imenovanih jesenskih čajev in čajev proti prehladu, poparek je primeren za grgranje in spiranje vnete sluznice ust ter grla.

 

ŠIPEK

Rosa Canina

 

Šipek zraste  od 1 do 3 m. Cvetovi so rožnati, redkeje beli in dišeči. Plodovi so jajčasti, redkeje okrogli, rdeči in vsebujejo številna trda semena - oreške, pokrite s številnimi dlačicami. Cveti od maja do julija, zori od septembra naprej.

Raste na gozdnih obronkih, predvsem pa na suhih travnikih in pašnikih po nižinah in hribovju.

Zdravilni deli rastline: plodovi brez semen . Zaradi vitamina C uporabljamo šipek proti spomladanski utrujenosti, mlahavosti, bledici, krvavitvah dlesni. Šipkovi izdelki povečujejo odpornost organizma, zato jih uporabljamo pri bolezni z vročico, gripah in prehladih.

 

DROBNOCVETNI VRBOVEC

Epilobium parviflorum

 

Zdravilni vrbovec spoznamo po njegovih majhnih cvetovih v rdečkasti, bledo rožnati ali skoraj beli barvi.

Nabiramo celo rastlino, steblo z listki in cvetovi.

Uporablja se pri zdravljenju prostate, ker vsebuje hormone, ki uravnavajo delovanje žleze, za bolezni ledvic in mehurja;

 

KUMINA

Carum carvi L.

 

Kumina je do enega metra visoka dvoletna rastlina. Cvete od maja do junija po travnikih, ob potokih in tudi v hribih.

Kumina je najboljše naravno sredstvo proti napenjanju. Vzpodbuja tek in pospešuje prebavo; tudi zato jo s kislim zeljem kombiniramo k težko prebavljivim kolinam in svinjskim pečenkam. Preprečuje razvoj ledvičnih in žolčnih kamnov.

Pospešuje mlečnost pri doječih materah.

 

NAVADNA PLAHTICA

Alchemilla vulgaris

 

Je trajna zelnata rastlina, ki zraste do 50 cm visoko.  Rastlina cveti od maja do septembra. Raste po vlažnih travnikih, ob gozdovih, poteh, po listnatih gozdovih, ob potokih in rekah vse do nadmorske višine 2500 m.

V času cvetenja nabiramo nadzemni del rastline ali samo liste.

Plahtica je ženska rastlina, saj učinkovito pomaga pri ženskih težavah, npr. belem toku, pri urejanju menstruacije, in težavah v klimakteriju, vedno je bila cenjeno zdravilo za celjenje ran, ima tudi protivnetno delovanje, kot adstringens (sredstvo za krčenje in krepitev tkiv) ustavlja krvavitev, to pa je prva stopnja pri celjenju ran, uporablja se proti driski, v zeliščarskih knjigah 16. stoletja so jo cenili kot najboljše zdravilo pri ranah.

 

RANJAK

anthyllis vulneraria

 

Zdravilne lastnosti ranjaka so (kot že njegovo ime pove) uporabljali za zdravljenje ran. Našli ga boste na suhih travnikih marsikje po Sloveniji, od maja do avgusta pa ga boste zlahka prepoznali po socvetju rumenih cvetov.

Je zelo priljubljeno ljudsko zdravilo. Že ime pove, da predvsem zdravi rane, in sicer tako pri ljudeh kot živalih. Čaj iz ranjaka čisti kri. Pri občutljivih ljudeh krepi želodec.

 

BOR

Pinus sylvestris

 

Rastišča: od nižin do subalpinskega pasu; običajno na zelo suhih, peščenih do kamnitih in razmeroma plitvih, večinoma apnenčastih tleh, sicer pa tudi na kamnitih grebenih, lapornih pobočjih, s hranili revnih prodiščih, ilovnatih ter s hranili revnih in kislih šotnatih ali močvirnih tleh; raste na svetlem; do 40 m visoko drevo, zelo običajno gozdno drevo.

Vdihavanje sopare iz iglic se obnese pri astmi, bronhitisu, gripi, kašlju in vnetju žrela.

Čaj iz storžkov čisti kri. Kopeli iz svežih iglic se obnesejo zoper izpuščajev, lišajev, protin in revme.

 

BOROVNICA

Vaccinium myrtillus

 

Za zdravljenje uporabljamo liste in jagode. Listje je poglavitno domače zdravilo zopeer sladkorne bolezni. Učinkovito je le, če ga naberemo preden zorijo jagode, pozneje je brez vrednosti.

Suhe jagode ustavljajo drisko, medtem ko sveže jagode delujejo rahlo odvajalno. Borovnice vplivajo na vid in varujejo očesno mrežnico. Sok zdravi katar želodca in črevesja, pomaga pri prebavnih motnjah, neješčnosti.

 

ČEMAŽ

Allium ursinum

 

je neobičajna, a stara slovenska beseda za gozdno rastlino, rastočo z belimi cvetovi v kobulih, ki diši podobno ostro kot česen.

Raste le na s hrano bogatih, vlažnih, humusnih travnikih, senenih in vlažnih lokah, pod grmovjem in v senčnih listnatih in gorskih gozdovih.

Čemaž cvete maja in junija, ponekod pa že koncem aprila. 

Deluje enako ali podobno kot česen. V ljudskem zdravilstvu velja čemaž za uspešno sredstvo proti arteriosklerozi, znižuje krvni pritisk, vpliva na agregacijo - zlepljanje krvnih ploščic in zniževanje holesterola, varuje jetra pred metastazami pri rakavih boleznih.

Čemaž velja za zdravilo proti astmi, bronhitisu in emfizemu, njegov sok pa kot zdravilo proti izgubljanju telesne teže. Blagodejno znižuje povišan holesterol.

 

NAVADNA ČRNA META

Marrubium Vulgare

 

Raste po suhih pašnikih, kamnitih, nerodovitnih tleh, po grobljah, ob poteh.

Črna meta je trajna od 30 do 60, največ do 80 cm visoka zel.

Cveti od julija do septembra.

Zdravilnost in strupenost

Prava in divja meta sta si po uporabnih vrednotah enaki. Meta je eno med najboljšimi zdravili za želodec. Jemljemo jo kot čaj ali prašek, vsak dan. Priporočljiva je za tiste, katerim od razburjenja vedno močno bije srce, jim je pogosto slabo ali pa so oslabeli zaradi prebolele bolezni. Taki ljudje naj pijejo metin čaj ali vzamejo metin prašek. Če komu smrdi iz ust, naj si v vodi, ki ji je dodal polovico vina, skuha meto, in naj pije ta čaj. Če kdo bruha kri, naj si skuha meto v kisu in naj vzame tako skuhan čaj po eno ali po dve žlički. V mleku skuhana meta je dobra proti bolečinam v trebuhu.

 

PRAVI PELIN

Artemisia absinthum

 

Trajno grmičevje. Rad ima suha področja in veliko sonca

Uporablja se pri nervozi in nespečnosti. Pomaga sprožiti menstruacijo, še posebej v kombinaciji z brogovito. Stimulira jetra in pomaga pri prebavi. Noseče in doječe ženske ga ne smejo uporabljati.

 

CLUSIJEV SVIŠČ

Gentiana clusii

 

Modri cvetovi Clusijevega svišča se bleščijo na suhih travniki in v kamnitih razpokah slovenskih gora od maja do julija. Našli ga boste predvsem v slovenskih Alpah, pa tudi ponekod v Trnovskem gozdu, Idrijskem hribovju in pod Snežnikom.

Cvet Clusijevega svišča je tako značilen, da ga boste prepoznali že na prvi pogled, od ostalih sviščev pa ga boste zanesljivo ločili po teh značilnostih:

  • Rastlina je trajnica z jalovimi poganjki in rozeto pritličnih listov.
  • Cvetovi so posamični, venec je temnomoder, dolg 5–6 cm, venčna cev je stožčasta.

TROBENTICA

Primula veris

 

Je trajnica z kratko, rjavo koreniko. Cvete od marca tja do maja, tedaj trgamo cvetje. Korenine kopljemo marca in aprila.

Čaj iz trobentic čisti dihala, blaži kašelj in bronhitis, posebno pri starejših ljudeh. Preprečuje ali vsaj blaži pljučnico. Čaj čisti kri, ledvice, sečila in odvaja seč. Trobentica zdravi protin in revmo. Ta čaj krepi tudi živce in srce, blaži migreno, živčni glavobol, zmanšuje drgetanje udov in se obnese pri nespečnosti.

 

cookieassistant.com